Ph.D. Milan Ojsteršek,BSc
Ph.D. Milan Ojsteršek, BSc
Address | University of Maribor - Faculty of Electrical Engineering and Computer Science Laboratory for Heterogeneous Computer Systems Koroška cesta 46 2000 Maribor Slovenia |
Office | F-209 |
Phone | +386 (2) 22 07 451 |
milan.ojstersek@um.si | |
Office hours | Thursday, 13:00 - 15:00 |
Courses |
Vodenje projektov:
- ENAI . European network of academic integrity (Erasmus +, financer EU, trajanje od 1. 9. 2016. do 31. 8. 2019, več na http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/projects/eplus-project-details-page/?nodeRef=workspace://SpacesStore/eaa79e09-f4d9-4d59-8e37-f9d65b2b61eb). V okviru projekta bomo razvili e-gradiva, definirali skupne metodologije ocenjevanja ter glosar na področju akademske integritete. Vsi materiali in programske rešitve bodo prevedene v 11 jezikov.
- ESCAPE – »Pobeg iz zgodovine v prihodnost – po poti strpnosti« (EU strukturni skladi SI-HU), naloga UM-FERI bo vzpostaviti spletno in mobilno aplikacijo s pomočjo tehnologij Spleta 4.0.
- DETOX - »Podeželsko razstrupljanje s spoznavanjem zakladov kulturne dediščine« (SI-HR od 1. 10. 2016 do 31.9. 2018, več na http://detox.etnotour.eu/?page_id=9&lang=sl ), naloga UM-FERI bo vzpostaviti spletno in mobilno aplikacijo s pomočjo tehnologij Spleta 4.0.
- Slovenska znanstvena besedila: viri in opis (ARRS projekt 1. 1. 2016 do 31. 12. 2018 – vodenje na UM-FERI, koordinator projekta je IJS). V projektu bomo izdelali obsežen korpus slovenske znanstvene slovenščine, ki bo vseboval besedila, prevzeta s portala odprte znanosti. Korpus bo jezikoslovno označen z na novo razvitimi orodji, ki bodo še izboljšala kakovost označevanja jezikovnih virov slovenščine. Razvili bomo tudi metode za klasifikacijo besedil in luščenje ključnih besednih zvez, ki bodo izboljšale uporabnost portala odprte znanosti s tem, da bo z njimi omogočeno bolj kompleksno iskanje po vsebinah, s priporočili ključnih besednih zvez pa bo nadgrajen tudi vmesnik za knjižničarje, ki v univerzitetne repozitorije vnašajo nova besedila. Korpus bo služil kot osnova za nove metode avtomatiziranega luščenja slovenske terminologije. Izluščeni terminološki kandidati bodo objavljeni prek prosto dostopnega spletnega slovarskega vmesnika, ki bo omogočal tako pregledovanje kot urejanje zbirk, kar bo slovenskim znanstvenim skupnostim z najrazličnejših področij omogočilo vključitev v upravljanje s terminologijo svojega področja.
- Vzdrževanje in nadaljnji razvoj nacionalne infrastrukture odprtega dostopa (2013- danes; Financerji: slovenske univerze, samostojni visokošolski zavodi in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani).
- ODUN (2012-2013, financer Evropski strukturni skladi in MIZŠ) in nadaljevanje do danes. Vzpostavili smo nacionalno infrastrukturo odprtega dostopa – vzpostavili smo procese vstavljanje publikacij in zaključnih del študija, institucionalne repozitorije štirih slovenskih univerz in nacionalni portal, ki služi skupnemu iskanju, priporočanju in detekciji plagiatov; Več na http://www.openscience.si).
- CITEK (2013-2014) – gre za kapitalizacijo petih evropskih MED projektov, v okviru katerih smo vzpostavili skupni portal odprtih podatkov iz informacijskih sistemov projektov in skupno infrastrukturo, ki povezuje pet programskih platform, omogočala skupno iskanje in sodelovanje; UM je prispeval podatke in infrastrukturo, ki je bila zgrajena v okviru projekta R&D Industry. Sodelovali so partnerji iz Italije, Hrvaške, Malte, Španije, Belgije, Francije in UM). Sem bil vsebinski vodja projekta s strani UM V laboratoriju tudi implementiramo povezane odprte podatke iz podatkovne baze projekta R&D Industry.
- Metal Knowledge Network - Knowledge management and semantic search for metal industry in Slovenia and Austria (SI-AT projekt 2011 – 2013); Izdelali smo infrastrukturo, ki omogoča pomensko iskanje in pomensko označevanje strukturiranih in nestrukturiranih vsebin iz področja kovinsko-predelovalne industrije; Programska oprema uporablja jezikovno infrastrukturo za slovenski, nemški in angleški jezik. Sodelovali so TALUM, UNIOR, MLM, BFI,UM_FERI in FH Eisenstadt.
- RD&Industry (EU MED projekt 2011- 2013), Izdelali smo programsko platformo, ki omogoča evidenco raziskovalne dejavnosti na raziskovalni organizaciji. V projektu so sodelovali partnerji iz Španije, Francije, Grčije, Italije in UM, ki je bil vodilni partner. Jaz sem bil vsebinski vodja projekta in sem skrbel za integracijo podatkov iz COBISS-a, SICRIS-a, ARRS-ja, informacijskih in avtentikacijskih sistemov raziskovalnih organizacij.
- Digitalna knjižnica ministrstva za obrambo (2004 – 2006, 2011 – še traja) - več na http://dk.mors.si/info
- Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (2007 – še traja) – več na https://dk.um.si/info/index.php/slo
- ESO-Mreža 1 in 2 (E-storitve 2008 – 2011): Skupaj s podjetjem 3-PORT iz Kopra smo vzpostavili infrastrukturo, ki povezuje zaledne informacijske sisteme občine z zunanjimi storitvami, ki omogočajo informiranje strank s pomočjo sistema za odgovarjanje na vprašanja v naravnem jeziku, elektronsko izvajanje celotnega procesa od vloge do izdaje odločbe, izvajanje informativnega izračuna komunalnega prispevka s pomočjo komunikacije v naravnem jeziku, testiranje občinskih uradnikov s pomočjo sistema, ki sprašuje in sprejema odgovore v slovenskem jeziku... Več na http://sraka.uni-mb.si/eso-mreza/podrocje.aspx
- Program evidenco ekološke pridelave in predelave v RS (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2000 – danes).
- Portali CHP- razvili smo lastno programsko opremo, ki jo uporabljajo občine (Maribor, Koper, Kranj, Postojna, Sežana, Radovljica, Miklavž, Ormož, Slovenska Bistrica, Žirovnica, Muta, Rače-Fram, Kungota, Hoče-Slivnica, Oplotnica, Zreče, Sveti Jurij ob Ščavnici, Moravske toplice...) in ostalih organizacij (Univerza v Mariboru, Geološki zavod RS, Ljudska univerza Koper, UM-FERI, UM-FG, UM-FS...) – 2001 do danes.
- Izdelava specifikacij za akademski informacijski sistem Univerze v Mariboru ( projekt PISUM 1999-2000).
- Izdelava strategije informatizacije lokalnih s skupnosti (projekt SELPS-A, 2002-2003).
- Izdelava strategije in akcijskega načrta informatizacije Mestne občine Maribor (2002- 2004).
- Izdelava strategije in akcijskega načrta informatizacije občine Krško (2006).
- Izdelava programske opreme za obveščanje občanov o njihovih zadevah (projekt SELPS-C, 2003).
- Izdelava portala za podporo učenju na daljavo Univerze v Mariboru (nadgradnja informacijskega sistema e-izobraževanja (CRP projekt 2003).
- Razvoj integriranega programskega okolja za poučevanje in učenje na daljavo (MIZŠ CRP projekt 2003-2004).
- Phare SACELS - Slovensko-avstrijski vzajemni e-učni prostor (EU sredstva iz programa PHARE 2003 – 2004). Temeljni cilj projekta je zgraditi večjezikovni (v slovenščini, angleščini in nemščini) portal za e-izobraževanje in vseživljenjsko izobraževanje v malih in srednje velikih podjetjih v regiji, hkrati pa bomo razvili dva prilagojena "on-line" programa za učenje in usposabljanje v malih in srednje velikih podjetjih (Strateško razmišljanje za strateško planiranje in Razvoj človeških virov).
- Design and application of a travel survey for european long-distance trips based on an international network of expertise (EU Fifth framework programme, 2002-2003). Metodologijo je povzel Eurostat.
- Maribor – mesto znanja (2002-2003)
- Regionalni gospodarski informacijski sistem (1999-2000)
- Izdelava programske opreme za multimedijske stebre (za Mobitel d. d., 1999).
Sodelovanje na projektih:
- Slovenščina na dlani (Evropski socialni sklad, Ministrstvo za kulturo RS od 1.8 2017 do 1. 9 2021; več na http://projekt.slo-na-dlani.si). Projekt je namenjen izdelavi interaktivnega učnega e-okolja za učenje slovenščine izvajamo pa ga na Univerzi v Mariboru v sodelovanju Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Namen projekta je izdelati inovativno interaktivno učno e-okolje, namenjeno bogatitvi pouka slovenskega jezika. Z uporabo najsodobnejših jezikovnih tehnologij skušamo preseči omejitve obstoječih e-okolij za slovenščino. Osrednja ciljna skupina so osnovnošolci od šestega razreda in srednješolci – torej uporabniki, ki so sposobni tvorjenja daljših besedil, a s primanjkljaji v jezikovnem izražanju in razumevanju zlasti neumetnostnih besedil. Prav na te primanjkljaje v jezikovnem izražanju in razumevanju besedil smo usmerjeni v učnem e-okolju Slovenščina na dlani.
- E-gradiva.net: Sodelovanje pri projektu izgradnje e-gradiv za srednje računalniške šole. Jaz sem izdelal gradiva iz področja upravljanja s programirljivimi napravami in načrtovanja in razvoja programskih aplikacij. Več na http://www.egradiva.net/01_datoteka.html (2010-2011)
- Nacionalna strategija e-izobraževanja v RS (2006).
- Model vseživljenskega učenja v slovenskem visokem šolstvu (CRP projekt;2003 – 2005, financer ARRS, številka V5-0833).
- Nursing informatics and computer aided education (TEMPUS projekt 1997 – 1998),
- Specifikacije za prilogo k diplomi (Ministrstvo za izobraževanje RS, 2001), ki jo danes uporabljajo vse visokošolske inštitucije v Sloveniji.
- ELISA - E-učenje za izboljšanje dostopnosti do informacijske družbe za mala in srednje velika podjetja na področju jugovzhodne Evrope ( 2005 EU sredstva)
- Nadgradnja portala za e-izobraževanje na Univerzi v Mariboru ( Ministrstvo za informacijsko družbo , 2002 – 2003)
- Paralelni sistem Parsis (Iskra Delta 1987-1988), ki smo ga skupaj z Iskro Delto razvijali za jugoslovansko vojsko.
- Izdelava mikroračunalniškega krmilnika (Metalna Maribor, 1986-1987).
- Projekti raziskovalne skupine Laboratorija za računalniške arhitekture in jezike.